Panda uradno ni več opredeljena kot ogrožena živalska vrsta, ampak le še kot ranljiva. Novica je odlična in spodbudna, vendarle to še ne pomeni, da imajo pande zagotovljeno svetlo prihodnost. Pande imajo le peščico naravnih plenilcev, zato v osnovi ni povsem logično, zakaj jih je na svetu tako zelo malo. Dokler se v enačbo ne vmeša človek. Mi smo živalim lahko najboljši prijatelji, a obenem tudi njihovi najhujši sovražniki. Najprej so jih zaradi krzna po gozdovih lovili divji lovci, pozneje so jih iz njihovega naravnega okolja na ogromnem območju Kitajske na manjše zaplate bambusa izrinili z razvojem industrije, priseljevanjem in krčenjem gozdov.

Kakšnih 250 pand po svetu še živi v ujetništvu, povečini v živalskih vrtovih, kjer so prav zaradi njihove dragocenosti magnet za obiskovalce. V domovini veljajo za pravi nacionalni zaklad, uradni Peking jih je vključil tudi v diplomacijo, s tem ko jih posojajo državam po svetu. V okviru programa razmnoževanja pand v ujetništvu jih v zameno za denar posojajo v tujino, sredstva pa namenijo za ohranitev vrste. Največkrat obiskovalci ujamejo pande med dremežem ali zasluženo malico. Običajno se z bambusom mastijo v posebnem sedečem položaju, s hrbtom, naslonjenim na nekaj trdega, in nogami, raztegnjenimi predse. Čeravno delujejo okorni in leni, so pande izjemni plezalci in odlični plavalci.