Panda ima postavo kot medved, a je po anatomski zgradbi telesa podobna rakunu. Zato se znanstveniki vse do danes ne morejo zmeniti o tem, v katero skupino bi jo uvrstili. Čeprav je po zgradbi zobovja mesojeda, je postala izrazito rastlinojeda. V svoji domovini, v gorah osrednje Kitajske, se hrani izključno z bambusovimi listi in mladimi vršički. Bambus je visoka trava, ki jo je z zobmi težko prežvečiti. Da se je panda lahko začela hraniti z bambusom, so se mu morale zaobliti krone sekalcev in razširiti grizne ploskve kočnikov. Samo tako lahko prežveči trda bambusova stebla in jih zmelje v kašo. Pandi za hrano ni treba hoditi daleč, ker bambus raste povsod v mrzlih in vlažnih gorah njegove domovine. Kot samotarska in plašna žival je panda najbolj aktivna ob jutranjem svitu in večernem mraku. Zaradi tega ga v zeleni polsenci bambusovih gozdov le težko opazimo. Znanstveniki morajo pogosto za opazovanje pande čakati cele tedne, preden jim ga uspe videti od blizu.

Panda se podobno kot medved premika po tleh. Čeprav okorno, je sposobna teči zelo hitro in delati majhne skoke. Pri hoji po tleh je zanjo značilno obračanje sprednjih šapic. Tako se prepoznavno razlikuje od medveda.

Orjaške pande so približno velikosti rjavega medveda, visoke od 60 do 90 centimetrov ob rami in dolge od 1,2 do 1,8 metra. Samci so večji od samic in tehtajo do 150 kilogramov. Samice pa okoli 90 kilogramov.

Posebnost: na prednjih šapah je razvit nekakšen šesti prst, ki je dejansko podaljšek zapestnice in ji pomaga pri obiranju bambusnih vršičkov.